“Prišla je zima, z zimo sneg in s snegom veselje otrok.”
Snega smo se razveselili tudi pri najmlajših. Z veliko radovednostjo smo ga opazovali skozi okno, ki je prekril vsa igrala na igrišču. Gledali smo starejše otroke, kako so tekali po snegu in se kepali, ob tem pa poslušali prepevanje zimskih pesmic vzgojiteljice. Da pa ne bi ostali praznih rok, smo si sneg prinesli v igralnico. Večjo posodo smo napolnili s snegom, dodali žličke in manjše posodice ter prepustili igro otrokom.
Nekateri otroci se ga niso upali dotakniti, ker niso vedeli, kaj naj pričakujejo; drugi pa so kar z roko prijeli sneg, ga stiskali in metali nazaj v posodo. Z žličko se je bilo že lažje igrati tistim, katerim je stik s snegom povzročal nelagodje. Z njo so zajemali sneg, ga vsipali v posodico in potem mešali. Ni šlo, da ga ne bi tudi okusili.
Ko smo majhen kupček snega dali na mizo, smo opazovali, kako je počasi izginjal, na njegovem mestu pa je nastala luža. Otroci so ob igri slišali nove besede, pojme (sneg, kepa, voda, bel, mrzlo, toplo, taljenje,…), katere so ponavljali za vzgojiteljico ali pa občutje nakazali z mimiko telesa.
Vzgojiteljica Valerija Tretinjak
